Komentar na ekonomskite reformi vo RM

Otvaranje firma (skok od 7 mesta)
Probajte da otvorite biznis vo Hrvatska preku posnatiot Hitro.hr, pa ke vidite deka toa sto tie go podrazbiraat za “ednostavno” vsusnost e ekonomsko samoubistvo, zosto trosocite za registracija se okolu 400 evra, a osnovackiot vlog e okolu 5000 evra KAKO ZIVI PARI. Cekanjeto na hartija e 14 dena, vo praksa se prodolzuva nakaj 3 nedeli.
Sostojbata vo MK: administrativni trosoci okolu 2000 denari (90% poeftino), poceten capital 5000 evra VREDNOST, znaci na ziro smetka ne mora da legnat tie pari, tuku moze da se racuna kako vlog kompjuter, printer, mobilen, nekretnina itn.

Gradezni raboti (skok od 14 mesta)
Vo kapitalni investicii, najvaznata rabota vsusnost e vremetraenjeto, od dokumenti do kluc na raka. Po podatocite, nie prednicime pred regionov so celi 3 meseci! Vo ovoj slucaj, vremeto kosta pari, I toa mnogu pari. Negativnata rabota ovde, doduse, e toa sto za prosecniot MK gragjanin ke mu e duplo potesko da izgradi nesto otkolku vo zemjite vo regionov. Toa se dolzi sepak na niskite plati, I tuka navistina treba da porabotime site. Platata e zapravo slika na produktivnosta na rabotnicite, znaci, kolku edinici proizvedeni po edinica vreme. Ona sto jas go zavrsiv so silno rabotenje za 3 nedeli, go cekam od eden inziner od Skopje da go zavrsi… eve veke 9 meseci se vlecka. E pa makedonce kako sakas plata koga ne rabotis?!

Vrabotuvanja (skok od 64 mesta)
Ova do sega e najvazniot pokazatel za gragjanite. Ako e polesno da se otpusti rabotnikot, firmite polesno ke se odlucat da vrabotat nekogo. So ke mi e mene gorespomnatiot inziner na platen spisok, koga nemozam da go otpustam ako e slab rabotnik. Pa ako e tolku tesko da se oslobodam od neproduktivnite rabotnici, togas ke rabotam so honorarci. Ete zosto nevrabotenosta na hartija e tolku visoka. Od sto ziveat site tie luge togas, ako nevrabotenosta e preku 30%? Drzavata treba pokalku da se mesa so zakoni za zastita na rabotnite mesta, pa rabotodavcite polesno ke se odlucat barem probno da vrabotat nekogo.
Za tie sto se bunat: Koga posleden pat ste otisle vo nekoja firma da volontirate? Volontiranjeto e voobicaen cekor prema vrabotuvanjeto, zosto mu davate moznost na rabotodavecot da se uveri deka ste kvaliteten I normalen covek.

Registracija na imot (skok od 25 mesta)
E ovde ima dosta za rabota. Duplo poveke vreme treba da se ceka vo sporedba so procedurite vo bogatite zemji. Sepak, se belezi porast, znaci nesto se raboti… ama ima uste prostor za podobruvanje. Tuka kako negativna rabota moram da napomnam deka vo MK strancite seuste nemozat da bidat sopstvenici na nedvizen imot, sto go usporuva, da ne recam sopira, investiranjeto od stranstvo. Albanija na primer dozvoluva strancite da imaat nekretnina na svoe ime.

Kreditiranje (pad od 2 pozicii)
Toa ne e dobro zatoa sto vo analizata se zemeni zakonskite stegi, ne ekonomskite parametri. Iako e recesijska godina sepak zakonski ne bi trebalo da se stavaat sopki za lugjeto koi sto sakaat da dignat kredit. Neka bankite gi pritegnat malku svoite referenti za izdavanje krediti, neka se rigorozni so baranjeto na biznis plan, finansiskite proekcii itn, pa lugeto sto se ozbilno zainteresirani za biznis da si go zagreat stolceto I neka si napravat dobar market research. Drzavata treba pomalku da se mesa vo finansiskoto rabotenje na bankite I da gi pusti lugeto da si ja probaat srekjata, ideate I sposobnosta za vodenje na svoj biznis.

Zastita na investicii (skok od 68 mesta)
Ova e mnogu vazen indikator zatoa sto kazuva kolkav napredok e napraven pri zastitata na investitorite. Znaci, ne sme kako nekogas, koga vo ednoumieto na primer vo nekoi “crveni” drzavi, vladata si zemase za pravo da gi izbrka stranskite investitori, demek radi niv narodot bil siromasen. Dobro e da se znae deka covekot sto ke investira vo MK, ima barem na hartija nekakva zastita za svojata investicija. So vlez vo NATO sigurnosta uste poveke bi se zgolemila.

Danoci (skok od 2 mesta)
Iako mal skok, spored brojkite, I onaka sme dobro pozicionirani vo regionov, so potrebni samo 75 (rabotni) saati potrebni da se napravat presmetkite, I da se uplati danokot…. nasproti 336 rabotni saati sto e prosek vo regionov. Toa bi znacelo deka stranskiot investitor ke zastedi efektivni 6 rabotni nedeli na ekonomistite samo radi toa sto papirologijata e mala. Stavete na taa cifra prosecna saatnica na economist vo MK, I ke dobiete fina cifra sto vo regionov se gubi, a kaj nas znaci, se zasteduva. Da ne spomenuvam deka danokot na profit ni e ponizok, vo sporedba da recime so edna Romanija kade sto se plakja 16%, a vo MK e 12. Isto, danokot na profit kaj nas e nekoi 16, dodeka vo regionot prosekot e 44%, a vo Italija da recime, e 55%. Vo MK DDV e 18 ili 5%, dodeka vo Hrvatska blagodarenie na recesijava danokot od 22 go zgolemija na 23%. Malku ke recite? Toj 1% ja pokriva prosecnata mesecnata smetka za telefon!
Pa sega Makedonce, razmisli!

Megjunarodna trgovija (skok od 1 mesto)
Trosocite i procedurite za izvoz i uvoz se otprilika isti so prosekot od regionov. Po moe, problemi nastanuvaat so zemjodelskite proizvodi za koi e potreben HCCP sistemot, koj sto retko koj od zemjodelcite go ima. Nie uste koristime drveni gajbi iako vo EU odamna se koristat plasticni, sto e del od HCCP sistemot. Slabo izvezuvame radi toa sto nasite prozvodi se so slaba konkurentnost na Evropskiot Pazar. Zatoa nasite biznismeni poveke sakaat da uvezat patiki od Kina ili Turcija, otkolku da izvezat domati I jabolka vo EU. Sodaprajt Gruevski?
Da fati toj da bara kupci za piperkite? Pa ne go izbravte be makedoncinja za toj da bara izvoz.

Zakonsko ispolnuvanje na finansiski dogovori (pad od 2 mesta… ete go SweMilk)
Ovde se gleda korupcijata vo MK. Steta e da se vidi deka finansiskite dogovori nemaat praven mehanizam za realizacija. Dobro, vremenski, vo tie parnici sto ke se pokrenat, od denot na tuzba do denot na zaklucuvanje (vo prosek) prednicime za celi 150 dena, sto znaci deka dolznikot ima pomalku vreme da proglasi bankrot na fermata I da ja zduvne. Zatoa pak, cenata na celiot process e za celi 14% povisok od onoj kaj bogatite zemji. Ova stvarno ne e dobro, pa dodeka nasite stocari sega maka macat so kreditite, Mose Baum nekade gi jade I pie nivnite pari… tuka treba vldata da si gi zasuka rakavite zatoa sto, kako sto se zastiteni stranskite investicii, taka treba da bidat zastiteni I lugjeto od tie “investitori.”

Zatvaranje na biznis t.e proglasuvanje bankrot (skok od 16 pozicii)
Od edna strana dobro e zatvaranjeto da odi pobrzo, ama od druga strana, ne bi trebalo da e tolku lesno za SweMilk taka lesno da si proglasi bankrot. Najstrasnata rabota vo ovaa kategorija e toa sto posle bankrotot, investitorite mozat da vratat samo 22% od svojata investicija, vo sporedba so relativno visokite 68% vo razvienite zemji. Procesot kaj nas ispagja deka e skap (28% od vkupnata vrednost) I trae pre dolgo (2.9 nasproti 1.7 godini vo razvienite zemji). Ako procesot se zabrza na 2 godini i poeftini na nekoi 15% od pocetnata vrednost, spomenatite 22% povrat na investicija bi se zgolemile barem na nekoi 45-50%, sto bi znacelo posigurna investicija, a so toa I pobrzo lugeto bi se odlucile da investiraat.

Tekstov e zasnovan na informaciite od http://www.doingbusiness.org/ExploreEconomies/?economyid=116

Ete, toa se moite viduvanja. Povelete so komentari.